SulaMadiana je morda prvi glasbeni produkt pandemije, posvečen Tonyu Allenu in Manu Dibangu (ki sta oba preminila zaradi koronavirusa) in perfekten zaključek Festivala Lent. Slovenska premiera in prvi koncert glasbenikov po snemanju albuma, ki je potekalo v času karantene!
Nepričakovano in spontano srečanje dveh velikanov evropskega jazza je razkrilo njune povsem različne, a obenem združljive lastnosti, ki sta jih zapisala v nov (še neizdan!) album Sula Madiana, ki sta ga zaradi pandemije morala delno posneti in producirati ločeno – v Oslu in Brooklynu.
Mino Cinelu je eden najbolj cenjenih tolkalcev na evropskih tleh, igral je v zasedbah Milesa Davisa (albumi We want Miles in Amandla), v skupini Weather Report Joe Zawinula, v zasedbah Herbieja Hancocka, Pata Metheneya, Stinga, Santane, Loua Reeda, Laurie Anderson ter številnih drugih. Je mojster perkusivnih tehnik z vsega sveta, a seveda najbolj zvest afro-karibski tradiciji svojega doma na otoku Martinique (drugo ime za »otok rož« je Madiana).
Otok Sula je dom edinstvenega norveškega trobentača Nilsa Pettra Molværja, ki je že s svojim prvim albumom (Khmer) leta 1997 dodobra pretresel evropsko jazzovsko sceno in skandinavski zvok (založba ECM), ki se navdihuje v zvokih narave. Odtlej je posnel ducat cenjenih albumov ter se podal v neraziskane vode: od sodelovanj z nemških producentom elektronske glasbe Moritzom von Oswaldom do reggae filozofov Sly & Robbie ter skupin s slovitim Billom Laswellom.
Norveški trobentač in francoski tolkalec na prvi pogled ne bi mogla biti bolj različna, toda oba sta mojstra atmosferičnih »zvokrajin«, njun dom je cel planet in medtem ko Molværjeva trobenta pričara meglico norveških fjordov, Cinelu preseneti z ritmičnim ognjem latinske Amerike in Afrike. SulaMadiana je nov, samosvoj svet, ki čaka, da ga odkrijemo!
Nils Petter Molvær, trobenta, elektronika, glas
Mino Cinelu, tolkala, kitara, glas
