»Mariboru vse oprostiš!« je še polna svežih vtisov navdušeno rekla Bilbi. »Že zaradi galebov, haha.« Smejalo, skoraj otroško radoživo, se je tudi Gregorju. Ker se je sredi brenkanja tam zgoraj dejansko spomnil, kako je zasedba The Beatles pred petdesetimi leti prav tako igrala nad nekim drugim mestom. No, turn, stolp Narodnega doma, jih ima še enkrat več. In kako je tam zgoraj? »Ko pogledaš z neba, zadihaš. Očiščevalna terapija je,« sta se dopolnila. Včasih se torej ena koncertna vrata zaprejo, da se drugi turn odpre. In se lahko izpolni nepričakovana želja. »Še eno mariborsko imava v rokavu,« je Bilbi napovedala tik pred koncem, »bo prav poseben občutek, ker opevam mesta in kraje, ki jih vidim zdaj tukaj iz tega krasnega turna. Ko tvoja sem še bla.«
Bilbi in Gregor. Dvojec, ki je očitno videl tudi v prihodnost. Že leta 2014 sta na albumu Toskana izdala pesem Kitara leti v nebo. Seveda sta jo vstavila v polurni repertoar (pol ure je omejeno zaradi tehnoloških omejitev). Ker tam, ko kitara leti v nebo, je mesto za njo. Tam ni konca, tam so strune. Tokrat dobesedno. Zato tudi ni čudno, da sta začela z Zaradi bolezni v ansamblu in z refrenom »le skupaj smo veliki, kot ptice v jati smo / da bližje je nebo, ko na prste stopimo / in skupaj bomo močni na poti vseh poti / skupaj, skupaj, še refren ti dam in nisi sam.« In res nisi sam, ko donijo takšni refreni.
»Krasen punkt!«
Četrta sreda ob šestih, četrti koncert na turnu. Pol ure na stolpu Maribora. »Sploh nisem vedela, da je še tu 'gor' vse! Krasen punkt! Od ogromnega orjaka Pohorja naprej, ki stoji kot naš super gospod, vitez, spodaj gospa Drava, naši grički... Prevzame te.«
Kar brbotalo je iz Maje Pihler Stermecki. Ne da bi vedela, se ji je izpolnila otroška želja. »Ko pogledaš od zgoraj, je vse drugače. Že ta stavba je tako posebna zame, saj smo tukaj, ko sem bila še mlajša, veliko trenirali. Kot mali pokavec s šestimi leti sem tukaj že plesala, do polnoletnosti,« je igrivo naštevala Bilbi. Pa ni čudno, ko ni neposrednega občinstva, le tam spodaj mimoidoči, ki so skušali ujeti kakšen akord ali refren sredi tedna, sredi mesta? »Je malo čudno, seveda, ker ni občinstva pred tabo, ampak se zato zgodi nekaj drugega – morda zveni eterično, ampak povežeš se s tem, kar te obkroža. Veš, da te ljudje gledaj na ekranih, bolj surrealna povezava je, imaš pa čudovito naravo in mesto pod seboj.«
To ni blues, le štajerski šanson
Medtem ko je veter razpihoval Gregorjeve lase in zibal Majino krilo, sta povedala, da je To ni blues taki, mariborski komad. Kot pravi pesem, to ni blues, to je le štajerski šanson. Izbrala sta pesmi iz vseh treh albumov, vendar ne nujno tistih najbolj prepoznavnih. »Zbirala sva tudi tako, da sem igral na kitaro pesmi s prsti, zgodi se dodatna intima, želiš doseči nekaj več. Ko si bolj introvertiran, se lahko metafizično povežeš s publiko.«
Pomagalo je, da sta pogledala vse tri predhodne koncerte (Marko Grobler, Duo Ofak & Mori, Tadej Vesenjak) in na podlagi videnega sklenila, da se poslušalca, ki dogodek spremlja prek zaslona, bolj dotaknejo bolj intimne pesmi. Vijolic torej ni bilo, ker je »bolje izbrati srčne komade, ki jih najbolj(e) čutiš. Tako skladbe pravzaprav nastajajo, večinoma ob kitari, včasih še ob klavirju, ampak imajo nekaj prvinskega. Ko greš v taka aranžma, si v varnem, posebnem območju.«
Lahko se ozreš naokrog
In pomaga, kot sama dobro vesta, da se lahko poslušalec s 360-stopinjsko kamero, ki je tokrat v nulo zaobjela krasen zvok, ozre okrog. »Seveda pa to ni isto, kot če dihaš isti zrak.« Lahko pa poslušalci prek spletnega prenosa komunicirajo med seboj, kar so izkoristili tudi tokrat. Sicer pa sta iz glave oba gladko naštela, kje sta vse doslej igrala v sklopu Festivala Lent: Glavni oder (Večer Nove popevke), Večerov oder, park... Pa Vilinsko mesto in še kje.
Na koncu sta s precej posrečeno ironično naslovljeno Tisto ni bil maj veselo pomahala, se zahvalila pridnim ljudem, ki poskrbijo, da je vse to v tem času sploh možno. In pozdravila naslednikom, ki bodo šli po stopnicah navzgor. Naslednja sta Matjaž Balažic in Timi Krajnc (20. maj), za njima pa se bo na turn mesta skobacal Vasko Atanasovski (27. maj).
Jaša Lorenčič