Kam? Na Mars! David Bowie je namreč oživel kot Terra Pop. Metuljček je letel višje od Kužnega znamenja. Simpatičen in papirnati poklon vsem Jurčkom. Baje imamo po novem radi zmaje? In Siti hlapci so nahranili z legendarnim bisom.
Življenje na minoritskem Marsu
Minoritska cerkev bo vedno imela tisti neki iks moment. Zdaj, ko tam gostuje Sodni stolp, je to prihod na oder. Mističen. Tudi Klemen Bračko je tako stopil pred občinstvo. Nastavil je svojo violino. In krenil. V lentovsko legendo bo šla zgodba o tem, kako so pahljače neslišno švigale v ritmu sem in tja, kar bo, gotovo, najbolj soparen dan Festivala Lent 2020. Pa Hallelujah. Pa Imagine. Da, tudi v sopari gredo mravljinci pokonci, ko se zgodi Terra Pop.
Ko je Bračko končal, sta na oder prišla Danijel in An Černe, duo Terra Mistiki. Nežno, drobno, božajoče. Flavta in kitara. In nato še dva: Barja Drnovšek ter en in edini Bojan Cvetrežnik. Ne, nismo zaman napisali, da bi tole bilo greh zamuditi. Terrafolk je živ, zdrav in lenta! In je šla skozi: Life on Mars. Mhm, David Bowie! Z vokalom, tekstom in androginostjo vred. Dobri stari David bi bil vsaj toliko ponosen, kolikor smo bili mi. Zato so taki koncerti razprodani. Sploh pa med temi stenami, ki še vedno šepetajo, da se na Festivalu Lent vedno splača še malo podaljšat.
15 metrov, 30 metrov, 40 metrov
Abraham Thill rad meče metulja, pardon, diabola v zrak. In še raje govori, kako bo metal metulja v zrak. Ko to počne, je Diabolissimo. Dve palici, ena vrvica in kdo ve, koliko diabolčkov. Ter zgovorna navihanost, kakršna je dodobra napolnila Glavni trg. Zato stegnemo glavo, posedimo, postanemo. Za našo Ano Desetnico. »To zgleda lahko, ker tudi je lahko«, se je šalil Diabolissimo.
Pa saj je kmalu bilo res tako videti. Lahko. Dokler ni začel metati metuljčkov v zrak. Kako visoko? Nad kužno znamenje, kakopak. 15 metrov? 30 metrov? 40 metrov? Veter mu je sicer nekoliko nagajal, zato pa je vse nadomestil s pristnim humorjem. Recimo, ko je pokazal trik s tremi metuljčki. »Tri leta treniranja za en sam trik. Brez televizije, alkohola in deklet. Hvala za empatijo!« je govoril in dobival nove in nove in nove aplavze. Tudi če mu je kakšen metuljček padel, je res dobil sočutje. Zanj je bil to šele prvi nastop letos. Za par majhnih lentovcev pa nemara prva lentovska izkušnja. Baje bodo danes, ko bo Diabolissimo znova nastopil, metuljčki leteli še višje.
Radi vas imamo na različen način
»Pa kaj potem, vsak se po svoje trudi. Pa kaj potem, v čem je sploh problem?« je bilo slišati skozi pesem, ki jo je vodil Rok Vilčnik. Simpatico je bil vse, kar ime pravi, da je. Simpatičen. Sploh za tak sobotni večer. Vidimo vas, kako se slej ko prej, ko je dovolj poguma in priložnosti, posedete ob reki. Poklon, res, poklon, ker ste tako predana, poznavalska, lentovska publika. Pravi lentarji!
Ni čudno, da je bilo prostih sedežev vedno manj in manj, če pa je sledil še drugi domači adut: Papir. Ko gre sonce za Pohorje in se osvetli magično drevo ob že tako zgodovinskem Vodnem stolpu, sploh pa ob takšnih izvajalcih – trobenta Tomaža Gajšta je božala uvode vse tja dol do Malečnika, Sebastijan Duh pa je s klavirjem zibal Dravo levo in desno – ima Jurčkov oder svoj veliki trenutek. Ravno zato, ker je oder po svoje daleč, pa tako blizu. »Kak' ste lepi, hvala, da ste prišli v takem številu!« se je zahvaljevala Maja Keuc. Z Ano Bezjak sta si podajali mikrofon, obe pa prejemali strokovne komentarje strokovne publike. Da, da. »Radi vas 'mamo na različen način« je bila zato več kot primerna zahvala.
Pozor! Zimzelene Sepetove
Sicer pa tako žlahtne melodije niso odzvanjale samo na enem koncu lentovske promenade. Ne, ne. Sinoči je bilo možno prespati pri Ani Frece & Hotel za srečo. O, ja. Fontana na Lentu vsak večer podpiše naš cikel Pozor! Muzika na cesti! Prostor za take, skoraj filmske zmenke. Lučke, reka, glasba. Mizo je, sploh ob takih večerih, težko dobiti, pa nič zato. Lahko obstojimo in se poklonimo lentovskim koreninam. Kraj, kjer napoved z odra godi, kakor je tokrat: »Bo kar primerno, če zaigramo še eno od Mojmirja Sepeta.« Da, zimzeleno.
Ko Slomškov trg postane šola za zmaje
Scena ne bi mogla biti bolj strašljivo primerna. Nekje v ozadju, tam nekje proti Avstriji, se je bliskalo. Kot naročeno, kot ukročeno, kot začarano. Idealno za Šolo za zmaje ekipe Čupakabra, srhljivo žonglersko grozljivko. Kako so nam samo mahali z ognjem, petrolejkami in iskricami pred očmi! Z vsemi varnostnimi napotki, seveda. Ob 21. uri, ko grejo vsi pridni že spat, lahko tako povemo stavke, kakršen je bil tisti: »Na uho mi je prišlo, da v vašem mestu zmaje neskončno ljubite!« Predirljiv glas, prodoren stas. Samo za tiste, ki se radi preplašijo.
Bis pod arkadami
Ko je Tadej Tadiman Tratnik, seveda v ritmu in melodiji, ki je nikdar ni konec, en dooooolgi komad, ki je več kot komad, je žanr, je zgodovina, je življenje, povedal, da je kar 21 let, kar so Siti hlapci prvič nastopili na Festivalu Lent, je bilo jasno. Tole bo, tako ali drugače, zgodovinsko: »Večerov, hvala, da malo migate svojeeee bokeeee!«
Pa čeprav Tratnik ni imel ne kosila ne deserta, kot je bilo slišati na Večerovem odru. Kakšna čaga, ljudje! Ko so padle prve kaplje, je bil dež, tako je rekel Tratnik, še romantičen. Ko so padale na veliko, je bil naliv legendaren. Sploh za one štiri najbližje odru, večna čast in slava. One, ki niso stekli pod arkade, v zavetje, pod streho. Pa se je za vse dalo dobiti še kultni bis. Takega bisa ne pozabiš. Bis pod arkadami. No, to, da se v komad vstavi »tide is high but I'm holding on«.
Ja, še smo tu. Vedno bolj! Se vidimo spet daneeees!
Nedeljski »zicerji«
• Predzadnji dan Ane Desetnice bo gotovo najbolj ognjevit! Hrvaški Las Calaveras bo vdihoval ogenj v marionete na Slomškovem trgu ob 21. uri. Že če sodimo po fotografijah ... bo tole noč, ki bo še dolgo sijala.
• JazzPodij. Prvič letos. Sodni stolp gostuje in gosti: Milko Lazar in Igor Matkovič
• Davor na tipkah pove vse, česar Dimek ne zdrdra v mikrofon. Z muziko o vinu in ljubezni. In to tam doli, Jurčkov oder, kjer je špricar baza. Kaj in kdo bi lepšega. Jurčkov vabi.
• Ker je Erotika po Emeršiču kakopak razprodana, se splača še pravočasno nabaviti vstopnice za trio Lucija Čirović, Mladen Pahović in Peter Šanović, ki bo povezoval program za StandUpLent v Vetrinjskem dvoru.
• Emkej in Muzičari. Zdaj je že jasno: ko z mariborskega brega iglice pripičijo na Večerov oder, potem je to dobitna kombinacija.
Aja, še to. Kapo dol za poklon Smiljanu Krežetu, ki ga je omenil Tadej Tadiman Tratnik. Slava mu!
Piše: Jaša Lorenčič