Na Festivalu Lent 2020 je tako: vržeš oko, pa najdeš. Nekaj. Neki biser. Neki utrinek. Nekaj. Lahko po svetlem, lahko pozno zvečer. Kjerkoli, kadarkoli. In takšen je bil tudi letošnji mali petek, vroči četrtek, ko smo peli vse najboljše, kozlamo, vozili vlak v daljave in se smejali z Alyjem Keitajem na JazzLentu.
Samo trije so bili. Ja, trije.
Koliko hrupa, zvoka, eksplozije, vesolja lahko res naredijo trije tipi? Koliko, vprašate? Izkaže se, da prekleto ogromno. In to sredi mesta, na Glavnem trgu, pa še niti tema ni bila! Luka Belič na tenor saksofonu, Aljaž Markežič na spektakularni tubi in David Nik Lipovac na bobnih. Z eno besedo: Pantaloons. Samo trije so bili, samo trije. Pa so »sprašili« in spržili takšen nastop, da smo preštevali, če je sploh možno, da so res le trije. Pa so bili. In najboljše? Vse skupaj ponovimo nato še v petek. Aja, pa za tiste mlajše: ja, ja, tudi Billie Eilish in njen Bad Guy.
Tekst odvisen od tega, kje je bila žena
Če imaš ime Flat Hats, si že praktično zmagal. Ampak če imaš Matjaža Antončiča, ki z jezikom še bolj opleta kot z violino, potem pa si osvojil prvenstvo. »Naslednja skladba je ena najbolj zabimivih, ki smo jih izvajali. Je moja avtorska. Naslov je psiho. Zakaj psiho? Boste slišali v tekstu.« To je ta jazz/gypsy pristop, »manuškasto« preigravanje četverice, ki jo v Mariboru kar dobro poznamo. Ne pa tudi zgodb, kako nastajajo nekateri njihovi komadi. Teksti o tem, kje so bile žene doma, kadar so komadi nastajali. En takšen je denimo nastal v Pragi. Fantje, ki so posneli svoj album na en mikrofon, igrajo violino počez, objemajo kontrabas in kar pustijo komade, da obvisijo v zraku. In nato ponudijo zimzeleno: Vozi me vlak v daljave. Zakaj? Ker lahko. Navihan koncert, kakršni pač so, ko Sodni stolp gostuje v Minoritski cerkvi. Le še dve priložnosti, toplo priporočamo.
Galebi ali labodi?
Mogoče pa. Zakaj pa ne bi bili? Galebi in ne labodi? Dada Kladenik je pač rekla, da vidi galebe med Jurčkovim odrom in publiko. »Auuu, labodi!« sta se zasmejali Valentina Čuden in Mojca Potrč. Vse tri skupaj so Serafine, in nekaj, tako škrlatno, kakor bondovske. Že začelo se je z Diamonds Are a Girl's Best Friend. Poljub na roko, iz prve. In pa metla. Kakšna metla, vprašate? »Moram povedati zgodbo, ki sem se je spomnila,« je načela Kladenikova. »Moja sestra ima namreč šest otrok. Tri fantke, tri punčke. In so jo razjezili oni, pa mož, in je kasneje podala izjavo. Bog je ustvaril moškega po svoji podobi, ampak ko se je nabralo dovolj svinjarije, je ustvaril še žensko, da bi pospravljala. Zato naslednja pesem. Everyday I Have the Blues!«
Vse najboljše, Toš!
Seveda je bilo razprodano. Ampak Tadej Toš je prišel v tako živo rdeči obleki na oder, da ste ga morali, ziher, absolutno videti tako iz zunanje strani kot z lune. Kakšna forma! Kakšen zanos! Kakšni štosi! Človek ima pač rad breskov kompot, ker ga je babica kuhala, ko je pred 46. leti privekal na svet. Da, Toš je imel rojstni dan. Na Festivalu Lent. Če to ni usoda.
In seveda je slavil z – masko. »Dobrodošli za ta pogum, ki ste ga zbrali, da medtem ko smrt kosi med nami, ko smo imeli šest notranjih prenosov okužbe. Vidim, da držimo razdaljo in da vemo, kaj vse je lahko skupno gospodinjstvo. Saj veste, najprej so nas postavili na osem metrov, nato na šest, potem na štiri. NIJZ je namreč ena taka organizacija, ki izjemno ščiti nastopajoče, zato jih vedno umaknejo stran od žarišča.« Nato je pokazal na svojo masko. »Veš, kaj je najlepše pri maski? Ko jo daš dol. No, pa ne samo pri maski. Od 27. marca že mam to masko, 'te veš, kak' je.« Koronahumor, ki ga nikdar ne bomo pozabili, Tošu pa voščimo tudi mi, še enkrat, vse najboljše!
Tihoooo! Joker Out!
Že tonski tehniki so dajali prst na usta. Tihooooo! Ker to je Dan D! Ko se izšteka, ko prinese svoj dolenjski hram, ko prinesejo svoj kozlaaaaam, svoje mandolinice, kitarice, zgodbice ... Ni čudno, da je razprodano. Ker to je Festival Lent, kakor pravi pesem: daj mi daj, daj mi vse, si upaš reči ne? O, ja, Dan D še zna tudi tiste res klasike, Za naju punca, uf, pa v tej preobleki? Daj! Ker takšen večer,kot je bilta, da smo še za ograjo stali tudi na KMŠ Odru, kjer niso mogli predolgo skrivati, da je skupina Joker Out skriti gost. Greh bi bil, če bi tole zamudili, ko pa so fantje tako zagnani. Kot rečeno, kjerkoli, kadarkoli, s komerkoli. Festival Lent!
Petkovi »zicerji«
• Sodni stolp je vedel, zakaj je letošnjo lokacijo našel v Minoritski cerkvi. Za točno takšne koncerte, kakršen bo današnji nastop Zvezdane Novaković Zven in Komorne zasedbe Grlenice. Vokal bo šel večkrat po celotnem prizorišču. Verjemite, tole bo res vredno.
• Dvojna doza Jurčkovega odra: Andropavza z globokimi koreninami do globoke mešanice žanrov ter Vasko Atanasovski & The Uncles from the Dark. Nasvet? Glejte, kako bobna Marjan Stanić.
• Naša kri ne bo nikoli bela! Zagotovo bomo tudi to skandirali nocoj na Večerovem odru na Rotovškem trgu. Prihaja Lačni Franz! Lanska Štuk obletnica je pokazala, da je Zoki v res dobri formi. Nova (nova) ekipa pa zna kakega tudi z Ikebane.
• Razen na prvo soboto nam je bilo prihranjeno z nevihtami. Ampak za eno smo vnaprej vedeli, da bo. The Bongo Hopbo navrgel Etiennea Seveta in njegovo trobento, zraven pa še peterico za afro-karibske presežke, kakršni podpisujejo JazzLent.
Aja, še to. H koncu gre, le še danes in jutri! Na polno! Ne bomo se zdaj »šparali«, ne?
Piše. Jaša Lorenčič