»V meni je polno srce, vi ste zmagali v fuzbalu, vesolje je lepo, danes zaplešemo!« In smo. Ker Robert Pešut – Magnifico ima res sreče poln tudi trinajsti nastop na Festivalu Lent. Pa JazzLent. Ga slišite? Mhm.

Snažno bele hlače. Prefrigano navihana zelena srajca. S takimi odtenki. Zlatimi. In za uvod? 24.000 poljubov. Cmok, cmok, cmok! V maniri The Temptations. Šu-bi-du-bi-du. Bači-ba-bači-ba-ba. »V meni je polno srce, vi ste zmagali v fuzbalu, vesolje je lepo, danes zaplešemo!« se je Robert Pešut – Magnifico zabrisal v ponedeljkov koncert. Njegov trinajsti na Festivalu Lent. Ti-naj-sti! Stara trta, Večerov oder, Jurčkov oder, Glavni oder na Dravi in zdaj še Trgu Leona Štuklja. To je on. Magnifico.

Ni kaj, ampak rima pa se!

»To, to je prva, s tem« je kmalu podučil občinstvo. »Temu se reče prima, to je osnova, ritem, to je glasba. Potem pa pride druga, sekunda. To je pa muzikaaaa!« Sinkope, da da. Magnifico je prišel v res dobri formi. »Ajde, gremo zdaj kot v službi ali pa pri župniku, un govori, vi pa kar za njim.« Še tako razpoložen je bil, da je predstavil osebnoizpovedno pesem Mi smo Štajerke. Okoren tekst, ni mišljen za glasbeno spremljavo. Lirika, torej. Kaj pa je pesnik želel povedati? »Ni ravno kaj, ampak rima pa se.«

Da, tako je to šlo. Magnifico je gladko napolnil sedeže in stojišča za njimi. Ni težko videti, zakaj. Vse transformacije iz (post)devetdesetih, ko je bil čefur, peder, moderen, je prelevil v balkanski melos. Povrhu z vrhunsko zasedbo. Devetčlansko zasedbo, v kateri smo se težko odločili, koga bi posebej izpostavili. Matija Krečič je tako vijugal z violino, a kaj, ko sta je vselej sledila Matej Kužel (saksofon) in Luka Ipavec (violina). Pa Saša Zamernik in Tjaša Horvat. Cici in mici. Oberkrajner sreča Balkan. Kot da Magnifico nima ene kariere, ampak se vseskozi reinkarnira. Od Halo, gospodična pa do Kuku lele. In, jasno, sklepnega dvojčka: Pastirče mlado in Pukni zoro. Prva je ljudska, druga resnično ni. Pa še latinski pregovor smo slišali pred Pismo Kumu (Rambo, Rambo). Haha.

Slišite? Ja? To je JazzLent!

Spet vas je kar nekaj postalo pri fontani na Lentu. Saj smo vam rekli: Pozor! Muzika na cesti! In če kdo, je nase opozorila petčlanska slovenska a capella skupina Bassless. Gladko so zaustavili mimoidoče na ponedeljkovi promenadi s svojo ubranostjo. Pa nimajo samo smisla za večglasno petje. Ah. Še humorne nagovore so imeli. »Če kdo snema ali slika, naj posn etek malo uredi, potem pa da gor na internet in nas označi!« so se pošalili. Pa vprašali, če smo poznali vse priredbe. »Tri sem!« je pod odrom pogumno odgovoril fantiček.

Da je zaštartal JazzLent, se je pošteno zaslišalo iz Minoritov – Odra Nove KBM. To je ta duh, ki uide iz steklenice in izpolni vse vaše jazzovske želje. Indijski The Boddhisatwa Trio je izpolnil natanko to. Nadsposobni kitarist Ghosh je skrbno vodil skupino, opisoval še sveži album, trio pa je vesoljsko kompleksna stvaritev, zaradi katere vemo, zakaj ima JazzLent svojo publiko. In jo bo imel vsak dan tja do sobote. Koliko dni...? Ne, mi dnevov ne odštevamo. Mi seštevamo!

Torkovi »zicerji«

Aja, še to. Na Minoritih ga boste najboljše videli. Napis. Tisti, ki ga najraje vidimo. Se vidimo jutri!

 

Jaša Lorenčič