Bilo je kar deset sred. Ja, deset. Da smo se že kar navadili na redni termin, ne? Sreda ob šestih. Sredi tedna, sredi mesta. Prenosi iz najbolj muzikalnega stolpa v mestu. Našega stolpa. Turna. Da bo zgodovini zadoščeno, že vrtimo čas nazaj in na enem mestu zbiramo deset utrinkov, trenutkov, presežkov in vrhuncev nastopov s turna.
Orkanski veter, matematika in plastificirane note
video: Faruk Dreca in Vojko Vešligaj, 24. junij
Če, pardon, ko bosta spet imela pol ure za nastop, se ve, kdo bo imel štoparico v rokah. Kajti Faruk Dreca in Vojko Vešligaj sta svoj klezmer raztegnila ravno malo čez. In ravno prav, da sta se spomnila na srednješolsko matematiko. »Med nastopom mi je Vojko namreč pomežiknil, daj še en komad, na koncu pa nama je prav krajši komad čisto odrezalo, haha. Sem mu rekel, Vojko, matematiko sem jaz imel v srednji šoli 3, ti pa 2, zato pusti, bom jaz to drugič, haha,« se je zaklel Faruk Dreca. Aja, pa imela sta plastificirane note, ki so komaj kljubovale orkanskemu vetru. Pihalo je skoraj vselej, ampak pri njima pa res. In če bi odpihnilo note? »Bom povedal po mariborsko,« nam je v smehu zaupal Dreca po nastopu, »rekel sem si, 'kako tele si, saj znaš na pamet, kaj note vlačiš s seboj'.«
Spiegel Im Spigel? Jaaaa!
video: Mirjam & Gorazd Strlič, 17. junij
Tipke so začele ustavljati čas. Je to sploh možno? Arvo Pärt? S turna? Mirjam Strlič je nežno pritiskala črnobele tipke, Gorazd Strlič je viskozno povlekel čez strune violončela. »Počutiš se tako ... Mariborčana! Nato vse odpade, slišiš le še plapolanje vetra, in igraš. Čarobno,« sta po nastopu povedala zakonca Strlič. Kdo bi si mislil, prav »klasika« sta odigrala največ »komadov«. »Želela sva, da bi ljudi močno nagovarjalo, naj prevlada mir, naj se spoštujejo in ljubijo. To je bil smisel najinega nastopa.« In je uspelo tako zelo, da ste nas spraševali, kateri je ta komad, kateri tisti ... O, ja. Nikoli ne bomo pozabili, kako sta ustavila mesto in čas.
»Ne povemo, od kod je kanta!«
video: Zračni kvartet Kanta, 10. junij
Morda so drugi imeli predvsem tremo, kaj bodo povedali. Ker so bili večinoma instrumentalisti. Ali pa so tako pazili na čas. Ne Kanta. O, ne. Oni so pač ... Pripravljeni. Vedno. Še v duhu akcije »nič nas ne more presenetiti«. »Muzikant mora biti pripravljen na vse,« nam je pojasnil Matija Varl, ko smo vprašali, od kod ideja za »klupice«, da jim ni odneslo not. »Klupice so del obveznega inventarja poleg maže, inštrumenta in ustnika.« Sicer pa je kvartet zaigral vse možno, od Zemlje pleše do pariške melanholike. »Še vedno upamo, da plešete, v paru, sami ali na aerobiki,« so navihano rekli s turna in ocenili, kot najštevilčnejša zasedba, da bi gor spravili najbrž res vse. Razen kvartet harf. In ne, ne smemo povedati, od kod je tista kanta. Smo obljubili.
»Sem več govoril, pa je on ponavadi glavni«
video: Duo Harmelogic, 3. junij
»Imava še tri minutke. Zdaj ne vem, ali poveva še kak vic ali še kaj na hitro zaigrava? En hip hop še. Potem pa še znak, ko je konec. Če naju v bistvu odsekajo, se že poslavljava,« je med nastopom, drugim in zadnjim pod turnom, ker jo je zagodlo vreme, povedal Kristijan Korat. Pa je ponavadi Damir Mazrek tisti, ki več govori, ko sta skupaj Duo Harmelogic. »»Samega sebe sem presenetil, ponavadi sploh ne govorim, danes pa sem jaz bil tisti, ki je krenil z besedami. Če ni nobenega, ko nastopaš, moraš prebiti led. Potem pa pogledam Damirja in on čisto tiho, sicer pa na koncertih vedno glavni, haha.« Migetala sta, šibala, »drajsala«. Da je vse skupaj tako zelo spominjalo na Sodni stolp. Smo kar dobili »lušte«.
Pesmi, ki bodo še dobile naslov
video: Vasko in Ariel Atanasovski, 27. maj
Sin in ata. Ata in sin. Brenkala in pihala sta. Ter skladala, kakopak. Karantena kreativnost. Če smo prav prešteli, je bil to najbolj gledan nastop. Pa so imeli komadi zgolj delovne, začasne, skicirane naslove. »Nimajo naslovov – razen Karantena 1, Karantena 2 ... Upam, da boste uživali. Gremo kar s številko ena.« Ju je kar poneslo, videlo se je, kaj lahko naredi genetika. In verjamemo, da bodo pesmi dobile naslove, ti bodo enkrat gotovo pristali tudi na albumu; in kdo ve, mogoče bomo vse še kdaj slišali tudi pri nas.
Spoštovani strimerji ... in strimerke!
video: Timi Krajnc & Matjaž Balažic, 20. maj
Timi Krajnc in Matjaž Balažic sta bila le slaba polovica. Manjkali so namreč še trije člani, da bi si lahko vsi skupaj spet rekli Piazzolleky. Najprej se je še poznalo. Trema ju je, manj zgovorna člana, pač načela. Ne pa zdelala. »Aja, pa Timi bi imel v levem monitorju malo več vetra, v desnem pa malo več sonca.« Rečeno, storjeno. Tango in Štajerska se najdeta, pravita, v plesu. Ni čudno, da je Krajnc vmes kar dvigoval kitaro v zrak, Balažic pa je skoraj s stolom vred raztegoval bandoneon, kakor da bi zaplesala ne dva, ampak peterica.
Mariboru vse oprostiš, že zaradi galebov
video: Bilbi & Gregor, 13. maj
Bilbi je morda še najbolje povzela. Da ko si tam zgoraj, vidiš očaka pohorskega, mamo Dravo, tete griče, strice hribe. Takrat Mariboru pač vse oprostiš. Že zaradi galebov, ki so Bilbi in Gregorju švigali okrog glav in v repertoar. »Je malo čudno, seveda, ker ni občinstva pred tabo, ampak se zato zgodi nekaj drugega – morda zveni eterično, ampak povežeš se s tem, kar te obkroža. Veš, da te ljudje gledaj na ekranih, bolj surrealna povezava je, imaš pa čudovito naravo in mesto pod seboj,« sta razmišljala po tako prijetnem, toplem, ljubečem nastopu. Poleg tega pa sta itak že vnaprej, nostradamovsko napisala komad Kitara leti v nebo. In je res poletela.
Tak' visoko s kitaro še nisva bila
video: Tadej Vesenjak, 6. maj
Vedeli smo, da bo Tadej Vesenjak povedal tako, kakor je. Pa je najprej rekel: »Dragi ljudje, saj ne vem, kaj naj vam povem.« Ampak je premislil in nadaljeval: »Zahvaljujoč ali ne, cajtom kak so, sem dobo priliko do svojega najvišjega koncerta. Tak visoko še nisan prilezo s svojo kitaro. Naj vam samo povem, da je pogled na toto našo mesto lep. Celo fejst zdravo vse to skupaj meni zgleda! Sem Tadej, pišem se Vesenjak, sem Prlek.« Najbrž najboljši uvod? Najbrž res. Sploh, ker je začel z »mühasto« pesmijo, ki se ji reče »müha«. In predstavil, kakopak, svoj gigahit Špricerman. Ter zapomnljivo sporočil »radi se imejte, čuvajte svoje najdražje, veselite se vsakega dneva, ker hitro lahko vidiš, kako je lahko vse to hitro (od)vzeto. Ne gučite – bon potlej, ka bon v penziji, ka bon zjutraj. Z malo žlico, vsaki den, po malem lepo, do srečnega konca.«
Naj govori glasba
video: Duo Ofak & Mori, 29. april
Še nekaj, kar je bilo prvič. Ker Narodni dom Maribor ... Ima vedno plan B. Pa gre po abecedi še dalje, o ja. Vsaj tam nekje do črke T. Ker je bilo slabo vreme, kar se je ponovilo nato le še enkrat, sijajen odstotek za deset sred, sta Andrej Ofak in Borut Mori nastopila, kakor sta dobrovoljno opisala, »še vedno v turnu«. In pričarala nekaj kakor film. Ker to, kar počneta, je filmska sreda. Je zibanje reke, je ritem življenja, kot je bilo Morijevo nepozabno ritmično tolčenje po harmoniki. Definitivno sta povedala najmanj od vseh, ker je toliko več povedala glasba. »Najlepša hvala, da ste naju poslušali v turnu v Mariboru, hvala ekipi, da so pripravili fantastično vzdušje, vsem skupaj lep pozdrav. Bila sva Andrej in Borut, ostanite zdravi!« In smo.
Igranje z vetrom na gugalnici
video: Marko Grobler, 22. april
Nekdo je pač moral biti prvi. In ko si prvi, imaš vso pravico, da rečeš »človek se kar neprijetno počuti na tej višini«. Nato pa doda, »ampak ko vidim ta čudovit razgled, mi je kar lepo pri srcu. Na drugem turnu odzvanja ravno šesta ura, to naj bo uvod v prvo pesem«. Tako je začel Marko Grobler. Poetično. Kdo pa drug! Lokalni heroj kantavtorske slovenske scene. Začel je s pesmijo o duši, ki se igra z vetrom na gugalnici. In suvereno končal – potem ko je pogledal na telefon, na uro in rekel »eh, mamo še, mamo« – s tem, kako je, če krikneš v puščavi sam. Od tam zgoraj. Sijajen uvod.
Piše: Jaša Lorenčič