Vsebinska zasnova in vizija festivala

Festival Lent jenajvečji mednarodni multikulturni festival na prostem v Sloveniji in eden največjih tovrstnih festivalov v Evropi.  Je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk Maribora in Slovenije. V letu 2012 je Maribor predvsem zaradi Festivala LENT s strani Svetovnega združenja festivalov (International Festivals and Events Association) prejel naziv Svetovno mesto festivalov in prireditev 2012 (IFEA 2012 World Festival and Event City).

Že od začetkov v letu 1993 je Festival Lent vpeljal koncept kakovostne kulturne ponudbe, ki je dostopna kar najširšemu krogu občinstva po zelo dostopni ceni. S povabilom umetnikom različnih umetniških zvrsti iz Slovenije, Evrope in vsega sveta festival promovira kulturno izmenjavo s profesionalci ter stik regionalnih in nacionalnih umetnosti. Preko izmenjave umetnikov z drugimi evropskimi festivali podpira transnacionalno mobilnost in kroženje umetnikov ter drugih delavcev v kulturi. Doslej je Festival Lent gostil umetnike in umetniške skupine različnih umetniških zvrsti iz kar 111 držav.

Veliko mladih glasbenikov je na odrih Festivala Lent dobilo začetne priložnosti. Festival je nenehno rasel – po številu prizorišč, dogodkov, nastopajočih in številu obiskovalcev. V svoji šestindvajsetletni zgodovini je Festival Lent postalkreativni panj različnih kulturnih stilov, umetniških oblik in načinov interakcije z občinstvom. Organizatorji vidijo sebe in festival kot stičišče evropskega Vzhoda in Zahoda, starega in novega ter kot spodbujevalce ustvarjalnih energij.

Pomembna je tudi vzgojno-izobraževalna vloga festivala, saj se na njem mnogo ljudi prvič sreča z opero, etno glasbo, klasično glasbo, jazzom, baletom, plesom ali izročilom ljudstev iz drugih kontinentov ter ugotovi, da je kultura prijetna dobrina, ki bogati življenje.

Festival Lent ima ob kulturni tudi širšo socialno in družbeno vlogo: ob pričetku poletja mariborsko dravsko nabrežje in ožji center mesta spremeni v živahno kulturno in družabno središče, utripajoče v ritmih vsega sveta, na kar se navezujejo številni gospodarski, znanstveni in drugi dogodki. Na množici festivalskih prizorišč se zvrsti žanrsko pisana, vendar usklajena paleta različnih prireditev. Festival obiskovalcem ponuja koncerte klasične, jazz, popularne in etno glasbe, kantavtorske večere in večere šansonov, gledališke in plesne predstave, predstave uličnega gledališča, svetovno folkloro, koncerte, dramske in lutkovne predstave ter kreativne delavnice za otroke, športne prireditve in mnoge druge spremljevalne dogodke. Festival Lent tako ne zanemarja nobene kategorije občinstva, vsako leto ustvarja nove dogodke, zadnja leta vse več takšnih, ki aktivno vključujejo občinstvo. Do 10 % sodelavcev festivala je prostovoljcev.

Festival Lent je bil eden od temeljnih programov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. V okviru tega projekta je bil zastavljen vsebinski koncept (ki se še nadalje razvija) tematske zaokrožitve skozi svetovno kulturno povezovanje s soočanjem in z zrcaljenjem kultur kontinentov:

• Evropa v ogledalu: Afrika (Mirroring Africa)
• Evropa v ogledalu: Azija (Mirroring Asia)
• Evropa v ogledalu: Amerika (Mirorring America)
• Evropa v ogledalu: Avstralija (Mirroring Australia)

Festival Lent in njegovi programi so rasli eksponentno. V preteklih 27-ih letih svojega obstoja je festival postopno privabil najboljše profesionalce iz različnih kulturnih področij, da so se pridružili skupini programskih vodij in širili festivalski program, ki se odraža v naslednji strukturi:

• umetniški koncept/vizija,
• razvoj občinstva in programi kulturne vzgoje,
• programi za interakcijo in participacijo občinstva,
• programi za spodbujanje ustvarjalnosti,
• program trajnostnega razvoja in
• profesionalni programi.

Inovativen programski koncept BEE (Bordering European Experience) horizontalno povezuje številna prizorišča in zvrsti kulturne ustvarjalnosti, spodbuja sodelovanje z obiskovalci in prebivalci ter razvija trajnostno usmeritev. Ponuja širok nabor kakovostnih kulturnih prireditev in dogodkov za posameznike ter družine. Je generator turističnega obiska in povezovalec različnih kulturnih ustanov v mestu, državi in v Evropi.

Umetnost se nenehno spreminja. Od začetkov Festivala Lent so se spremenile tudi tehnologije, spremenili so se kulturni produkcijski načini in ne nazadnje – z letom 2012 in koncem leta 2013 se je spremenila tudi zavest Maribora. Festival Lent se je v preteklih letih izjemno spremenil. Že v preteklih treh letih smo ta proces začeli z bolj aktivnim vključevanjem drugih organizatorjev v spremljevalni program festivala (Poštna ulica, Centralna Postaja, Kulturni klub Dvorec, Klub KGB, Kooperativa Peron, Fundacija Sonda, Salon uporabnih umetnosti, GT 22), žal pa jim letos ne bomo mogli nuditi tolikšne podpore kot pretekla leta.

V pričakovanju konstruktivnih predlogov pri doseganju še boljšega festivala smo izvedli razširjen posvet z javnostmi. Izhodišča redefinicije festivala oziroma procesa posveta z javnostmi so bile:

• Festival Lent je nastal kot odziv na kulturne potrebe mesta in se jim je skozi čas prilagajal v okviru svojih zmožnosti – manj, kot bi si sami želeli, pa vendar – in bo to počel tudi naprej. Za radikalne spremembe ni bilo ne časa, ne sredstev, ne potreb.
• Koncept multikulturnega festivala s široko paleto različnih dogodkov je dokazal svojo trdoživost in ne nazadnje tudi uspešnost, ki se kaže skozi uspešno pridobivanje sponzorskih sredstev ter izjemen obisk festivala, saj se je obdržal kar 26 let. Potrebno je povedati, da je to kar dvakrat več, kot velja pravilo za podobne dogodke.
• Kvalitetna ponudba kulturnih dogodkov festivala je bila doslej namenjena najširši in ne samo elitni kulturni javnosti, kar bomo ohranili tudi v prihodnje – Festival Lent je mestni festival regijskega pomena; programskega spektra na račun kakovosti ne bomo spreminjali.
• Glavno področje, na katerem delujemo, so uprizoritvene umetnosti v kombinaciji z negovanjem kulturne dediščine (folklorni plesi). Mednarodni CIOFF® folklorni festival Folkart je osnova, iz katere se je razvil Festival Lent. Leta 2013 je ob svoji 25. obletnici potekal pod visokim pokroviteljstvom UNESCA kot prvi in edini tovrstni festival na svetu, ki je bil kadarkoli deležen takšnega priznanja. Doslej je gostil skupine iz 68-ih držav sveta.

Ponovno se je izkazalo, kar trdimo in o čemer poročamo v naših letnih poročilih že vrsto let, da je potrebno glede na vse vidne trende gospodarskega razvoja pomembno okrepiti delež sofinanciranja mesta in države. Vsekakor tukaj ne govorimo zgolj o kulturnem segmentu, temveč upamo na dialog z mestom in državo predvsem v utrditvi blagovne znamke Festival Lent kot turističnega produkta, s katerim bi lahko tako mesto kot država v usklajeni akciji turistične promocije pomembno tržila tako v domačem kot v pretežno tujem prostoru.

V prihodnosti ostajamo pri zastavljenih razvojnih strategijah za posamezne segmente festivala, čeprav novo vodstvo občine izkazuje nekatere sugestije, ki bi bistveno spremenile kompletno podobo festivala. Če bo ustanovitelj to želel, bomo seveda morali v prihodnosti spremeniti kompletno strategijo. Okoli tega nameravamo izvesti poglobljen posvet z ustanoviteljem, dokler se pa to ne zgodi, ostajamo pri stari, nedavno sprejeti zasnovi razvoja. V nadaljevanju citiramo usmeritve iz sprejete strategije z upoštevanimi spremembami nekaterih ciljev, ki so se glede na financiranje ustanovitelja že sedaj izkazale za nedosegljive.

Usmeritve po letu 2019 in naprej:

• organizacijsko in tehnološko konsolidiranje festivala predvsem v smeri trajnostne naravnanosti;
• bistveno povečana slovenska in predvsem mednarodna promocija festivala;
• utrjevanje stikov z evropskimi festivali;
• zagotavljanje sredstev za redne stike s partnerskimi festivali in za usposabljanja v okviru evropske festivalske mreže in IFEA Europe;
• celovito uveljavljanje koncepta BEE – Bordering European Experience (horizontalno povezovanje programov, evropska dodana vrednost, razvoj oblik sodelovanja z obiskovalci, domačimi ustvarjalci in občinstvom, trajnostni koncept festivala, razvoj prostovoljstva);
• širjenje mreže povezav z evropskimi in svetovnimi festivali v povezavi z izmenjavami strokovnjakov in usposabljanji;
• kandidiranje za pridobitev evropskih sredstev iz drugih razpisov, saj razpisi izključno za postavko »Festivali«, iz katerih smo v prejšnji perspektivi pridobili 100.000 EUR, v tej perspektivi žal več ne obstajajo;
• konsolidacija in sistemska ureditev financiranja festivala s strani mesta in države;
• napovedana je bila rast budžeta proti vrednosti 1,3 mio EUR v letu 2020, očitno bo to nemogoče, saj se je bistveno zmanjšalo napovedano sofinanciranje ustanovitelja, ocenjujemo realno vrednost budžeta na okoli 800.000 EUR;
• rast števila obiskovalcev izven Maribora in Slovenije, ki pa bo z zmanjšanjem programa težko dosegljiva;
• konstantna rast števila prodanih vstopnic, pri čemer velja enako kot v prejšnjem pasusu.

Programska struktura Festivala Lent

Festival Lent je v preteklih 27-ih letih svojega obstoja postopno širil svoj program na različna kulturna področja, od klasične do popularne glasbe, jazza, tradicionalne/svetovne glasbe, gledališča, komedije, uličnih gledaliških predstav/performansov in drugih.

Od leta 2011 naprej uvajamo tudi »horizontalne« programske poudarke, ki se postopno odražajo v naslednji programski strukturi:

Slika 1: Priprava na »koncept panja«: ključna strukturna področja Festivala Lent

Cilj »horizontalnih« programov je uvedba visoko inovativnih oblik sodelovanja med različnimi družbenimi skupinami, spodbujanje socialne kohezije in sodelovanja, promocija nadnacionalnosti, razumevanje in promocija nadžanrske kohezije in odnosov med umetniško/družbeno, centralno/marginalno, urbano/naravno in inovativno/kulturno dediščino v kulturi in življenju, ter na ta način preseganje elitizma, izključevanja, tekmovalnosti, pohlepa in diskriminacije v umetnosti ter kulturi. Programe povezuje odprt in dostopen pristop h kulturi in zbliževanje izobraževanja, zabave, ekonomije in okolja (»edutainment«). Programi predstavljajo kakovostno nadgradnjo vsebine in vodenja festivala v nameri, da bi zadostili merilom globalnosti (globalizacija); prioriteta je proces globalnega razmišljanja z lokalno akcijo (»glokalizacija«).

Da bi povezali različne vertikalne programe v novo horizontalno strukturo, smo uvedli povsem nov, preoblikovan festivalski koncept: koncept panja.

Slika 2: Koncept panja: Področja, ki jih naslavlja Festival Lent 

Koncept smo poimenovali »BORDERING EUROPEAN EXPERIENCES (BEE)«.   

Zakaj »bee« (čebela)?

Čebele igrajo pomembno vlogo v mitologiji. Politični teoretiki so jih pogosto uporabljali kot model za človeško družbo. Podoba čebelje skupnosti se pojavlja od antičnih do modernih časov, pri Aristotelu in Platonu, Virgilu in Seneci, pri Erazmu in Shakespearu, pri Tolstoju in prav tako tudi pri socialnem teoretiku Bernardu Mandevillu in Karlu Marxu.

Čebele predstavljajo idealno prispodobo za delovne metode festivala, njegovo vizijo in programsko žarišče, opisano zgoraj. Čebele ne poznajo meja, območij, negujejo visoko razvit komunikacijski sistem; socialno slojevitost, običajno za vse čebele; sposobnost hitrega prilagajanja in funkcionalno organizacijo v popolnem skladu z njihovim okoljem in naravo. Vse to je najverjetneje posledica njihove koristnosti kot opraševalk in »proizvajalk« medu, njihove socialne narave in njihovega slovesa zaradi marljivosti. Dodati je potrebno, da čebele ohranjajo življenje in preživetje večine živih bitij (vključno z ljudmi) z opraševanjem, prostovoljnim »stranskim produktom« njihove visoko razvite kulture in organizacije.

Zakaj »Bordering Europe« (na mejah Evrope)?

Razvoj EU od ekonomske skupnosti, temelječe na Maastrichtskem sporazumu in Lizbonski strategiji – ki pomeni usmeritev h konkurenčni, moderni, visoko tehnološki, interaktivni in nadnacionalni organizaciji – sooča družbo z zadnjim izzivom: sprejem, integracija in kohezija velike raznolikosti in posebnosti mejnih držav. Vzhodni blok, komunizem, socializem, etnične in verske manjšine in še veliko več – Evropa se še nikoli ni soočala s toliko izzivi in potencialnimi obogatitvami evropske tradicije, očitno prisotnimi na današnjih evropskih »mejah«.

Točno ti elementi večnacionalnosti, različnih religij in različnega zgodovinskega razvoja predstavljajo največji izziv Evrope na področju socialne kohezije in kulturnega sodelovanja. Gre za psihične in psihološke meje, ki jih moramo upoštevati, razumeti in preseči, če želimo razvijati evropsko kulturno prihodnost. Nemirno in pogosto nasilno naravo Balkana (naravnega okolja kranjske čebele) je potrebno nagovoriti v prvi vrsti s kulturnimi politikami, če želimo preseči tako imenovane »meje«.

Zakaj »Experience« (izkušnja)?

Po našem mnenju moderni modeli socialne interakcije, kot so »projekti« ali »mreže«, niso dovolj in se ne morejo primerjati z »izkušnjo«. Izkušnja je realna življenjska situacija, ki vsebuje učenje, veščine in opazovanje dogodka, je povezana z vključitvijo v ta dogodek in/ali z izpostavljenostjo določenemu dogodku (festivalu).

Festival zato teži k javno dostopnim kulturnim dogodkom, v katerih tipične delitve (kot na primer visoka proti »nizki« kulturi, umetnik proti občinstvu) ne obstajajo več, saj so po definiciji »izumljene«. Edino merilo je realnost: takojšnja prisotnost in aktivno sodelovanje, bodisi pri umetniškem delu, socialno kohezivnih programih, pri katerih umetniki sodelujejo z občinstvom, in/ali programih, ki negujejo in spodbujajo ustvarjalnost. Ključni poudarki Festivala Lent so spodbujanje ustvarjalnosti, rast zavedanja o okoljskih vprašanjih ter ohranjanje interakcije in sodelovanja občinstva v realni življenjski izkušnji na tako visoki ravni, da se vse prej omenjene meje ne zdijo več pomembne.

Festival Lent v 2020

Ponavljamo: skupaj z predvidenimi prihodki iz javnih sredstev bi tako festival morali letos izvesti v skupni vrednosti 781.931 EUR (torej za kar slabih 212.000 EUR manj kot v preteklem letu). Zato  smo pripravili vse programe, ki bi jih naj izvedli na z ustanoviteljem dogovorjenih prizoriščih v obsegu, ki bi bil možen v idealnih pogojih,  glede na potrebe priprave plana. Se pa ob nastopu izrednih razmer, povezanih z epidemijo COVID-19, ki lahko bistveno vplivajo tudi na zmanjšanje predvidenih lastnih prihodkov festivala, zavedamo, da bo prišlo do sprememb ter se na njih tudi intenzivno pripravljamo.

1. Vsebinska zasnova in vizija Festivala Lent
- Usmeritve festivala v prihodnosti
2. Festival Lent 2020
2.1 Namen festivala v post pandemijskem obdobju
2.2 Programska zasnova programov
-  Festival Lent – vračanje h koreninam
-  Programi, ki ne smejo izpasti iz festivala zaradi večletnega financiranja, pogodbeno opredeljenega z ministrstvom za kulturo rs in večletnimi sponzorskimi pogodbami
-  Programi, ki pomembno dopolnjujejo dogajanja na festivalu
2.3 Gostinska ponudba festivala
2.4 Marketinške aktivnosti in promocija festivala
3. Direktor festivala
4. Osnovni statistični podatki 2019